Program zgodnje obravnave otrok in mladostnikov, rizičnih za razvoj motenj čustvovanja in motenj hranjenja


Naraščajoče stiske otrok in mladostnikov se pogosto odražajo kot čustvene in nemalokrat tudi vedenjske motnje. Poleg čustvenih motenj (anksioznih in depresivnih) narašča tudi število otrok in mladostnikov, ki razvijejo motnje hranjenja, kot so anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje. Zato je zelo pomembno, da dovolj zgodaj prepoznamo vedenjske, čustvene in telesne simptome pri otroku in mladostniku, ki nakazujejo razvoj v smeri resne duševne motnje. Z ustrezno strokovno pomočjo namreč lahko vplivamo, da do razvoja prave klinične slike motnje (depresije, anksioznih motenj, motenj hranjenja) ne pride oziroma se motnja ne razvije v tako težki obliki, kot bi se sicer.

Komu je program namenjen?

Program je namenjen otrokom in mladostnikom, ki jih prepoznamo kot rizične za razvoj čustvenih motenj in motenj hranjenja. Natančnejše indikacije so opisane pod poglavjem Strokovne smernice za vključitev v program. V program vključujemo otroke in mladostnike:

Program je namenjen otrokom in mladostnikom do 26. leta, pri katerih prepoznavamo oblike vedenja, doživljanja in čustvovanja, ki odstopajo od običajnega glede na razvojno obdobje, v katerem je otrok ali mladostnik. Pri teh posameznikih še ne moremo postaviti diagnoze čustvene motnje ali motnje hranjenja (še niso razvili polne klinične slike), a so že prisotni simptomi na vedenjskem, čustvenem, socialnem in telesnem nivoju, ki napovedujejo možnost razvoja v smeri duševne motnje (subklinična slika). Kriterij za izbor so subklinične slike motenj hranjenja (F50.0-F50.9 po MKB-10) in čustvenih motenj (F92-F94.9 po MKB-10).

Enakovreden kriterij za sprejem so tudi nespodbudne psihosocialne situacije, ki so lahko ogrožajoče za otrokov razvoj (nefunkcionalni odnosi znotraj družine, duševne motnje, odklonskost in invalidnost v otrokovi primarni suportivni skupni, neustrezne ali izkrivljene komunikacije znotraj družine, nefunkcionalna kakovost vzgoje, nefunkcionalno neposredno okolje, akutni življenjski dogodki, societalni stresorji, kronični interpersonalni stresi, povezani s šolo).

Program je namenjen otrokom in mladostnikom s težavami na področju čustvovanja, vedenja ali vključevanja v vrstniško skupino. Primeren je tudi za tiste, ki imajo težave v šoli ali doma, so preobremenjeni s svojo zunanjostjo, učnim uspehom ali imajo druge težave psihološke narave. Program je preventivno usmerjen in je namenjen zgodnji obravnavi otrok in mladostnikov z različnimi stiskami.

Cilji programa

Z zgodnjo obravnavo čustvenih motenj in motenj hranjenja lahko otrokom in mladostnikom nudimo potrebno podporo na poti njihovega osebnostnega dozorevanja in tako preprečimo razvoj polne klinične slike.

Cilji programa:

 

Vključitev v program

Program tekoče izvajamo v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za vključitev v program na stroške zavarovalnice zadostuje napotnica izbranega osebnega zdravnika (pediatra, šolskega zdravnika, splošnega ali družinskega zdravnika) ali izbranega pedopsihiatra. Na ZZZS predhodno NI potrebno pošiljati predloga za zdraviliško zdravljenje!
ZADOSTUJE NAPOTNICA.

Postopek sprejema /ugotavljanja primernosti za vključitev v program

1. Strokovnjaki iz primarne mreže, ki spremljate razvoj in skrbite za otroka ali mladostnika (pediatri, šolski in družinski zdravniki, psihologi, učitelji, vzgojitelji, socialni delavci), ugotovite stanje ogroženosti v razvoju otroka ali mladostnika, priskrbite dokumentacijo in usmerite otroka v MKZ Rakitna. Zadostuje napotnica osebnega zdravnika, pediatra, šolskega zdravnika, pedopsihiatra ali družinskega zdravnika.
2. Psiholog oz. psihiater opravi triažni pogovor z otrokom in starši. 
3. Po potrebi pridobimo dodatne podatke pri drugih inštitucijah ali strokovnjakih, ki že obravnavajo otroka (šolske svetovalne službe, center za socialno delo, specialisti). 
Na podlagi zbranih podatkov strokovni tim v sestavi zdravnik specialist psihiatrije, psiholog sprejme odločitev, ali otrok/mladostnik sodi v program sekundarne preventivne dejavnosti.
4. Otroka sprejmemo v program oziroma zanj predlagamo drugačno obliko obravnave.

Trajanje in vsebina programa

Program traja 14 dni.
Otroci in mladostniki so v okviru programa vključeni v različne oblike skupinskega dela ter druge aktivnosti, kjer prepoznavajo (ne)ustrezne oblike vedenja in doživljanja samega sebe, preverjajo svoje poglede in stališča, jih lahko preoblikujejo ter utrjujejo svoja močna področja, zdrave dele sebe in svojega vedenja. Vzporedno poteka delo z družino, ki zajema svetovalni pogovor s starši glede vzgoje otrok. Družina ima tudi možnost vključitve v družinsko terapijo.

Program sestavljajo:

Posebno mesto v programu zavzemata delo z družino ter šola.
V času programa varovance spremlja tudi somatski zdravnik.

V program je vsako leto vključenih več kot 200 otrok.

Strokovne smernice za vključitev v program

1. Subklinična slika čustvenih motenj: ko so prisotni posamezni simptomi, ki ne zadoščajo za diagnozo, a napovedujejo možnost razvoja na vedenjskem, socialnem in čustvenem področju (F92-94.9). Motnje čustvovanja pri otrocih in mladostnikih so širok pojem, ki zajema različna odstopanja na področju celostnega osebnega funkcioniranja, ki nezdravljena lahko privedejo do razvoja duševne motnje. Pri otrocih in mladostnikih, ki so rizični za razvoj motenj čustvovanja, pogosteje opažamo spremembe na področju:


2. Subklinična slika motenj hranjenja oziroma izražene in persistentne motnje prehranjevanja, ko prisotni simptomi ne zadoščajo za diagnozo, a napovedujejo možnost razvoja motenj na telesnem, vedenjskem, socialnem in čustvenem področju razvoja (F50.0-50.9). Med motnje hranjenja prištevamo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Otroci in mladostniki, ki so rizični za razvoj ene od oblik motenj hranjenja, že dlje časa opozarjajo nase z enim ali več opisanimi znaki. To so:


3. Abnormne psihosocialne situacije. Kategorije so izbrane na podlagi spoznanj, da lahko abnormne psihosocialne situacije predstavljajo pomembne rizične dejavnike za nastanek razvojnih psihiatričnih motenj. Abnormnost ocenjujemo v kontekstu otrokove razvojne ravni, njegovih preteklih izkušenj in prevladujočih sociokulturnih okoliščin. Pri oceni upoštevamo izkazane dejavnike, ki vplivajo na razvoj motenj (sprožilni, varovalni, vzdrževalni in predispozicijski dejavniki). Ob tem smo pozorni tudi na dejavnike, ki vplivajo na zdravstveno stanje in so vezani na tveganje zaradi socialno ekonomskih in psihosocialnih okoliščin (MKB-10: Z59-Z63; Z65.4-Z65.9).

 

 

 

 

 

 

 


4. Dopolnilna oblika že trajajoči terapevtski obravnavi, ko strokovnjak presodi potrebnost in smiselnost dodatne oblike pomoči zaradi možnosti jačanja osvojenih sprememb v vedenju in čustvovanju otroka/mladostnika, kar je v izbranem in strokovno definiranem okolju med vrstniki trajnejše in stabilnejše ter opravičuje mnoga pričakovanja.